Pred nekaj dnevi sva z Davidom plezala Smer po spodnji polici v Zadnjem Prisojniku. Anticiklon je poskrbel za zanimive razmere. Prvih 200 metrov sva poletela po strmi, v škripavec oblečeni rampi, morala je bila temu primerno na višku. Izpostavljenost v strmi steni, prijetno sonce in hude razmere so spominjale na patagonske stene. V nadaljevanju se je napredovanje upočasnilo in plezala sva golo skalo (večinoma suho!) in nepredelan sneg. Izbira stene je bila glede na poročila o dobrih razmerah tu in tam mogoče malo utopična. (Sicer je Centralna smer izgledala odlično, spodaj navpičen škripavec in zgoraj suha skala!). Manko razmer v zgornji polovici je rahlo pokvarilo vtis in poskrbelo za kanček mazohizma. Kljub temu pa je Zadnji Prisojnik mogočna stena, ki smo jo morda predolgo zapostavljali, občutek viseti v pasu visoko nad Krnico v popolni tišini in jasnem nebu anticiklona je popravil vtis. Do vrha sva odplezala približno 10 raztežajev z varovanjem, vključno z zahtevno noge-tresočo prečko v slabi skali in več sketchy snežnih flank s slabim varovanjem. Malo pred vrhom sva naletela na jeklenice Jubilejne poti in po njej do JZ, trentarske strani Prisojnika. Ob polni luni in odlično zbitem južnem pobočju sva imela odlične razmere za maratonski sestop v Krnico :) v Zadnji Prisojnik se bomo še vrnili!
Slike je večinoma zajel David (kot se vidi po zastopanosti modelov).
Smer po spodnji polici, V/5, M6, 700 m
 |
| približno takole sva šla, sigurno po najlažji liniji |
